Med ljudmi živi legenda, ki pripoveduje, da je na vzpetini, na kateri danes stoji cerkev sv. Antona, nekoč rasla breza. Nekega dne so na njej našli sliko sv. Antona Padovanskega in se odločili zgraditi cerkev ter jo posvetiti prav njemu. Zaradi nelagodne visoke lege naj bi sliko prenesli na nekoliko nižje ležečo zahodno stran in na kamniti steber postavili Dajnikov križ. Zaradi primernejše lege naj bi cerkev stala tukaj, toda že naslednje jutro naj bi se slika ponovno pojavila na vrhu brega. Iz dokumentov je razvidno, da so se v okolici živeči ljudje gradnje cerkve lotili z veliko vnemo. Zgradili naj bi jo tako, da stoji glavni oltar na mestu, kjer je nekoč rasla stara breza.
Prvo cerkev pri Sv. Antonu na Pohorju so pričeli zidati leta 1681, ko je bil v Vuzenici nadžupnik in arhidiakon celjskega okrožja Jakob Križaj. Jakob Križaj je bil tih, marljiv, kreposten in sposoben, toda vedno rahlega zdravja. Umrl je 3. aprila 1683, ne da bi dokončal cerkev pri Sv. Antonu. Delo je dokončal njegov naslednik nadžupnik Adam Sebastian Klemenčič.
Prenovljeno cerkev je 24. septembra 1849 posvetil lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek. 16. oktobra 1874 je cerkev zajel požar (razširil se je iz mežnarije), ki je napravil veliko škodo. Zgorela sta streha in zvonik, obok v cerkvi se je porušil, le nad prezbiterijem je ostal cel. Dve leti kasneje je bila cerkev renovirana. Prenovljeno cerkev je 4. avgusta 1878 posvetil lavantinski knezoškof Jakob Maksimiljan Stepišnik.
Cerkev, ki že 325 let stoji na „gori Sv. Anton“, je dolga 31 in široka 14 metrov. Ima tri ladje, prezbiterij in zahodni zvonik. Izgled vseh prvotnih oltarjev ni znan, danes pa ima cerkev 4 oltarje: enega glavnega in 3 stranske.
Prenovljeno cerkev je 24. septembra 1849 posvetil lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek. 16. oktobra 1874 je cerkev zajel požar (razširil se je iz mežnarije), ki je napravil veliko škodo. Zgorela sta streha in zvonik, obok v cerkvi se je porušil, le nad prezbiterijem je ostal cel. Dve leti kasneje je bila cerkev renovirana. Prenovljeno cerkev je 4. avgusta 1878 posvetil lavantinski knezoškof Jakob Maksimiljan Stepišnik.
Cerkev, ki že 325 let stoji na „gori Sv. Anton“, je dolga 31 in široka 14 metrov. Ima tri ladje, prezbiterij in zahodni zvonik. Izgled vseh prvotnih oltarjev ni znan, danes pa ima cerkev 4 oltarje: enega glavnega in 3 stranske.
GLAVNI OLTAR
Danes daje cerkvi najvidnejši pečat glavni oltar, ki je že tretji po vrsti. Glavno vsebino daje oltarju slika sv. Antona Padovanskega pod baldahinom, ki jo romarji častijo kot milostno podobo. Sv. Anton je oblečen v redovniško frančiškansko obleko, v roki drži lilijo, ki predstavlja čistost, in knjigo.
Danes daje cerkvi najvidnejši pečat glavni oltar, ki je že tretji po vrsti. Glavno vsebino daje oltarju slika sv. Antona Padovanskega pod baldahinom, ki jo romarji častijo kot milostno podobo. Sv. Anton je oblečen v redovniško frančiškansko obleko, v roki drži lilijo, ki predstavlja čistost, in knjigo.
OLTAR SVETE TROJICE
Postavljen je bil leta 1745. Slabih 100 let kasneje, leta 1843, naj bi ga poslikal slikar Sartori iz Slovenj Gradca. Današnjo podobo je dobil po požaru leta 1874.
Postavljen je bil leta 1745. Slabih 100 let kasneje, leta 1843, naj bi ga poslikal slikar Sartori iz Slovenj Gradca. Današnjo podobo je dobil po požaru leta 1874.
OLTAR MARIJINE ZAROKE
Oltar na epistolski strani je leta 1749 izdelal slikar iz Slovenj Gradca po imenu Johann Michael Sartori. Današnjo podobo je dobil po požaru leta 1874.
Oltar na epistolski strani je leta 1749 izdelal slikar iz Slovenj Gradca po imenu Johann Michael Sartori. Današnjo podobo je dobil po požaru leta 1874.
OLTAR ŠTIRINAJSTIH PRIPROŠNJIKOV
Oltar štirinajstih priprošnjikov v stiski je najstarejši oltar v cerkvi in je ohranjen v prvotnem stanju. V cerkev je bil postavljen že leta 1728. V Župnijski kroniki je zapisano, da so oltar pripeljali iz dominikanskega samostana v Radljah. Oltar ima veliko oljnato sliko, na kateri je naslikanih 14 svetnikov - priprošnjikov v sili.
Oltar štirinajstih priprošnjikov v stiski je najstarejši oltar v cerkvi in je ohranjen v prvotnem stanju. V cerkev je bil postavljen že leta 1728. V Župnijski kroniki je zapisano, da so oltar pripeljali iz dominikanskega samostana v Radljah. Oltar ima veliko oljnato sliko, na kateri je naslikanih 14 svetnikov - priprošnjikov v sili.
(Več v knjigi: Župnija Sv. Anton na Pohorju)