Božja beseda nam proti koncu bogoslužnega leta predstavlja trenutke, ki jih v svoji zavesti radi odrivamo od sebe, ki se jim pa nihče ne more izogniti – gre za čas soočenja z Gospodom, čas, ko bo treba brez slehernega sprenevedanja, olepševanja, prikrivanja ali opravičevanja dati račune:
– prerok: pride dan, razžarjen kot peč, vse malopridneže bo sežgal – prav tako pa tistim, ki spoštujejo Gospoda zasveti sonce pravičnost z rešenjem;
– Gospod sam napoveduje poslednje dni: ne bo ostal kamen na kamnu, izdajali, preganjali vas bodo, s svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje;
– Pavel opozarja Tesaloničane, naj v pričakovanju Gospoda ne begajo sebe in…
V Cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Letos bo to 3. novembra.
Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove,…