DUHOVNIKI - Župnija sv. Anton na Pohorju

Preden je župnija postala samostojna, je bil Sv. Anton ena izmed podružnic vuzeniške nadžupnije. Duhovno oskrbo na podružnicah so opravljali predvsem kaplani.

Leta 1759 je postal Sv. Anton župnija, ki je dobila leto dni kasneje tudi prvega duhovnika. Naj Omenimo le nekaj vidnejših:

Prvi vikar, ki je bil nastavljen v novo ustanovljeno župnijo, je bil Jakob VELIKONJA, ki je služboval od leta 1760 do 28. junija 1787, ko je resigniral.

Jurij VERDINEK, ki je služboval na Sv. Antonu leta 1816 in 1817 se je rodil leta 1770 na Sv. Antonu na Pohorju. Leta 1836 je umrl v Starem Trgu pri Slovenj Gradcu. Pri Sv. Antonu je menda imel tudi novo mašo. Jurij je bil do danes edini novomašnik iz župnije. Bil je duhovnik in nabožni pisec. Kot mlad fant je bil planinski pastir v domačem kraju. Ko je dopolnil 30 let, se je vpisal v prvi letnik liceja v Gradcu. Od Sv. Antona je odšel predčasno, že v letu dni. Tako je odšel na Sele. Kjerkoli je deloval, je poučeval mladino in odrasle. Učil jih je osnovnih veščin branja, pisanja in računanja. Za svoje pedagoško delo je dobil pohvalno priznanje štajerskega gubernija. Molitvenik »PRAV LEPE MOLITOVSKE BUKVIZE IMENUVANE VSAKDAJNI KRUH« je sestavil iz praktičnih potreb in je doživel vsaj enajst natisov. Bil je najbolj priljubljen molitvenik v severozahodni Sloveniji v 19. stoletju. Odlomek iz molitvenika: „Sdaj sahvali Bogu sa vſe gnade. O dobrotlivi, miloſtivi Bog, Ozha, Sin ino ſveti Duh! Jas tebi is zele moje mozhi sahvalim, ino shelim, da bi tebe tudi vſe ſtvari s' meno hvalile, sa vſe na moji duſhi, ino teleſu danaſhni dan prejete gnade, ino dobrote, slaſti pak, de ſi ti mene pred ſmertnim greham obvarval: Sakaj jas ſposnam mojo ſlaboſt, de bres tvoje pomozhi ſe niſim vſtani ſovrashnikam moje dushe super ſtaviti. Amen. Zhaſt bodi tedaj tebi, Bog Ozha, Sin ino ſv. Duh. Jas tebi shelim tako sahvaliti, kakor tebe hvalijo vſi Angelzi ino isvoleni v' Nebeſah. Amen.“

23. junija 1841 je mesto župnika na Sv. Antonu zasedel dotedanji kaplan Starega Trga Martin WEBLE je uvedel slovensko osnovno šolo, ki je dotlej tu ni bilo. Na Sv. Antonu je ostal do leta 1845.

Mihael BRAČKO se je rodil v Lučanah. Mesto župnika je pri Sv. Antonu zasedel 1. maja 1880. Umrl je 4 leta kasneje, leta 1884, ter je prvi antonski župnik, ki je pokopan na antonskem pokopališču.

Matko KREVH se je rodil 12. februarja 1890 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. S 1. julijem 1934 je bil imenovan za župnika pri Sv. Antonu na Pohorju, pred tem pa je bil kaplan v Mali Nedelji. Na Sv. Anton je prišel 5. julija. Njegov prvi vtis o kraju: »Sv. Anton je lep kraj, nekoliko težaven, preveč od prometnih točk oddaljen, kar ima svojo slabo stran, pa tudi dobro. Le vetra je preveč, vode pa premalo.« Njegova zadnja služba je bila ravno pri Sv. Antonu, kjer je hudo zbolel za pljučnico in umrl star 48 let. Umrl je 28. decembra 1938. Matko Krevh je pokopan na tukajšnjem pokopališču. Napisal je veliko pesmi in preprostejših igric. Znana je zbirka pesmi in igric MATERI iz leta 1928. V zbirki je več pesmi Matka Krevha in P. Evstahija.

Štefan ŽEMLIČ se je rodil 21. avgusta 1919 v Lipovcih v župniji Beltinci v Prekmurju. Z odlokom lavantinskega škofa z dne 3. junija 1945 je bil imenovan za dušnega pastirja v Vuhredu. 13. junija je prvič s procesijo prišel k Sv. Antonu, takrat še kot oskrbnik sosednjih župnij, ki še niso imele doma duhovnikov. 15. novembra 1945 je uradno postal soupravitelj župnije Sv. Anton na Pohorju. V tej službi je kot župnijski upravitelj in župnik vztrajal polnih 59 let. Štirikrat po vrsti je bil tudi imenovan za prodekana dekanij Vuzenica in Radlje. Za njegove zasluge ga je škof leta 1993 imenoval za č. konzistorialnega svetovalca mariborsko-lavantinske škofije. Kakor bi slutil, da svoje biserne maše 8. decembra 2004 ne bo doživel, je že prej obhajal slovesnost biserne maše v Vuhredu, v Beltincih in Bogojini ter pri Sv. Antonu.
V nedeljo, 3. oktobra, se je kot po navadi z avtom peljal maševat k Sv. Antonu na Pohorju. Po prometni nesreči so ga odpeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer je zaradi notranjih krvavitev v ponedeljek, 4. oktobra 2004, okoli treh zjutraj izdihnil.
Bil je dober pevec, celo glasbenik, harmoniziral je več pesmi. Kot član Škofijske komisije za cerkveno glasbo je spremljal vsa navodila glede cerkvenega petja.

(Več v knjigi: Župnija Sv. Anton na Pohorju)